»S slikarstvom sem se srečal prav tu v zavodu URI Soča, ko sem še mislil, da čisto nič ne morem. Potem se je pokazalo, da bo šlo. Začetki so rodili to, kar sem danes. In lahko rečem, da brez slikarstva bolje, da me ni.«

»Zakaj bi to morala biti nesreča? Kaj pa če je spodaj skrito še nekaj drugega, da je bila to pravzaprav sreča? Lahko dojamem to kot nekaj, kar me je spodbudilo, da so na dan privrele neke notranje sile, za katere prej sploh nisem vedel, da obstajajo. Ugotovil sem, da sem lahko tudi tak, kot sem, koristen drugim in da jim lahko pomagam.«

»Slikarstvo je nekaj, kar te dvigne, kar te ponese, resnično, lahko tudi letim. S slikarstvom sem poletel visoko in daleč. Vse te silne razstave, ki jih imam po svetu, od New Yorka, Ria de Janeira, Šanghaja, Japonske in seveda tudi v pariškem Louvru, so dokaz, da se splača.«

»Ker ko boste doma sami, če boste imeli stojalo, čopič in barve, se boste imeli s čim ukvarjati.«

»Začne boleti vrat in vse skupaj, ampak čez petnajst minut, ko je slika končana, bi jo šel še malo popravit ali dodelat ali pa bi začel drugo sliko, utrujenost zamenja navdih.«

»Svet je izgubil enega največjih ljudi, kar jih je poznal, jaz pa sem izgubila očeta. Bil je igralec, pisatelj, trener, mentor, družinski človek in vodja.«

»Moja izkušnja izseljenca je to, kar daje smisel mojemu umetniškemu izrazu.«

»Najslabša stvar, ki jo je naredil, je bila, da je napisal tisto pismo.«

»Joyce je za svoj roman menil, da je namenjen vsakemu moškemu in ženski. Ni pisal za akademike. V knjigi je veliko humorja in človeške topline. Veliko naših partnerjev je še ni bralo, a jo bodo prebrali zdaj.«